22195975_10212892100170887_5233184745358557919_n.jpg

Kot večina umetnikov, takšnih ali drugačnih imam tudi jaz za seboj kar nekaj neprespanih noči, vtopljen v svoji ponoreli domišljiji ponoči gledam v črno nebo in vidim nešteto majhin svetlečih pikic ter se sprašujem kaj gledam. Interes in želja po odgovoru me spravita za računalkin kjer "strica Googla" sprašujem najbolj neumna vprašanja, "njegovi" odgovori pa ličijo že na popolno norost; nešteto galaksij, meglice, svetlobna leta, veliki pok, ogromne črne lukinje iz katerin ne uide niti svetloba... moja domišljija je od vseh informacij in podatkov popolnoma prevzeta. Na spletu poiščem nekaj osnovnih tehnik nočnega fotografiranja in že se z vso svojo fotografsko opremo odpravim v noč. Po nekaj neuspešnih poizkusih, na ekranu fotoaparata zagledam kako v globini temnega neba nekaj žari... Svetleč oblak seže od obzorja do obzorja. Tisto noč sem prvič v svoj objektiv ujel našo galaksijo, ki jo imenujemo Rimska cesta. Fotografija je v meni vzpodbudila potrebo po več znanju in želji pogledati globlje in videti še več, zato sedaj bedim še več noči in v svoj objektiv lovim različne astronomske pojave.


Ime mi je Tadej in prihajam iz Miklavža na Dravskem polju. Moje prve fotografije in videi so nastali, med hitrimi in hrupnimi motorji, kjer sem se počutil najbolj domače. Čeprav sem velik privrženec divjih dirk, ki se jih z velikim veseljem udeležim tudi sam na svojem zvestem jeklenem konjičku se mnogo krat izognem vsakdanjemu hrupu in najdem svoj mir v naravi, kjer je vse tiho in edino kar slišiš je žvrgolenje ptic in vetra, ki se potika med drevesi. Med kamnitimi velikani se mnogokrat počutim majhnega a me ob enem opominjajo da sem, tako kot vsi, del nečesa večjega. Osupljivi pogledi na mogočne bregove mi burijo domišljijo, zato jih kot spomin ujamem v svoj fotografski objektiv, da jih lahko delim z ostalimi.

 
Untitled_Panoramaaa.jpg